je nova italijanska sorta tritikale, neverjetno produktivna, zanesljiva in izredno odporna tako na bolezni kot na nizke temperature. Odlično prezimovanje jo po namembnosti uvršča predvsem v alpski in predalpski svet. Zelo primerna za siliranje. Zaradi srednje visoke rastline ter visoke vsebnosti beljakovin popolnoma zadovoljuje pridelovalce biomase, zaradi visoke specifične teže zrnja pa  tudi pridelovalce zrnja. Izredna sposobnost izpolnjevanja pričakovanj obeh zvrsti pridelovalcev postavlja tritikalo Massimo nova merila na področju pridelave tovrstnih žitaric. V Italiji se trenutno uvršča med vodilne v svojem sortnem sestavu. Pri proizvodnji bioplina daje zelo dobre rezultate.

Na poskusnih poljih je v letu 2014  dosegla izjemen rezultat,  9.285 kg/ha pri izmerjeni vlažnosti 29,9. Sejemo od sredine oktobra dalje 350 kaljivih semen  na m2.

Seme ni gensko spremenjeno in je registrirano  v evropskem registru dovoljenih semen za sajenje na področje Evropske unije.

 …o tritikali…..

Ne zahteva posebno temeljito pripravo tal. Sejemo v vrste 20-30 cm narazen  približno 5 cm v globino, od 100 do 200 kg/ha. Gnojimo podobno kot pšenico, pazimo pa pri odmerkih dušika. Proti   ostalim žitaricam je odlična konkurenca in zelo obstojna. Proti plevelom uporabimo lahko kemično zatiranje. Glede na pogoje je donos pridelka med 6 do 10 ton na hektar. Zrnje se lahko uporablja tako v živalski kot ljudski prehrani. Tritikala moka se uporablja pri proizvodnji nekvašenega kruha, piškotov, palačink  ter za proizvodnjo slada in piva. Vsebnost beljakovin je  večinoma nižja kot pri pšenici zato je slednja tudi bolj spoštovana. Na področju živinoreje se lahko tritikala uporablja namesto zrele voščene koruze, kot pašnik na revnih tleh (zelo dobra ponovna rast po odkosu) ali kot zrnje za pitanje (ovce, prašiči, perutnina). Slama je v primerjavi s pšenično slabša, saj je slednja živalim bolj všečna. Paraziti so podobni pšeničnim ali rženim. Gljivične bolezni, rja, snežna in pepelasta plesen, med žuželkami listne uši.Kvalitetno gnojenje z gnojevko pred setvijo in dognojevanje (amonijev nitrat) lahko predstavlja ob žetvi poleg povprečne suhe mase 10 ton povečanje donosa tudi za tri tone po hektarju. Kvalitetno gnojenje v jeseni predstavlja kasneje proizvodnjo bioplina na osnovi koeficienta pretvorbe v plin  cca 5.000 do 5.500 kubičnih metrov plina na hektar. Kot alternativa je tritikala zelo primerna za pridobivanje bioplina, zelo dober zadrževalnik dušika – posledično manjše izpiranje nitratov v podtalnico.